V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je v kombinaciji z nizkimi temperaturami povzročil krizne razmere. Mestne oblasti in humanitarne organizacije so se na dogodek odzvale z nujno vzpostavitvijo zasilnih bivališč, da bi prebivalcem zagotovile ogrevane prostore in ustrezno oskrbo. Pomanjkanje toplotne in električne energije je najbolj prizadelo gospodinjstva v jugozahodnih četrtih, kjer so razmere zaradi mraza postale nevarne za zdravje. Humanitarne organizacije pod velikim časovnim pritiskom širijo zmogljivosti zasilnih namestitev, saj se število ljudi, ki potrebujejo pomoč, povečuje. Reševalne ekipe in tehnične službe se spopadajo z odpravljanjem napak na omrežju, medtem ko policija in civilna zaščita nadzorujeta varnost v prizadetih območjih. Zaenkrat še ni uradno potrjeno, kdaj bo oskrba z elektriko v celoti vzpostavljena, zato oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in uporabi razpoložljivih javnih zatočišč.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na sprejemu za predstavnike humanitarnih organizacij poudarila, da so te organizacije ključnega pomena za izboljšanje življenj posameznikov v svetu, ki se sooča z različnimi družbenimi, zdravstvenimi in psihosocialnimi izzivi.

V Gazi se hrana počasi vrača na police, vendar so zaloge še vedno močno nezadostne. Združeni narodi pozivajo k širšemu dostopu in nadaljnji finančni podpori, da bi pomagali rešiti lakoto v regiji. Dostavljenih je bilo že milijon paketov s hrano.

V Izraelu so potekali množični protesti proti vojni v Gazi, kjer so demonstranti obsojali genocid in okupacijo. Hkrati je izraelsko veleposlaništvo na Poljskem objavilo posnetke, ki naj bi dokazovali, da v Gazi ni lakote, in za krizo obtožuje Hamas. Humanitarne organizacije opozarjajo, da je realnost drugačna.

Premier Netanjahu je poročilo ZN o lakoti v Gazi označil za laž in zatrdil, da Izrael ne izvaja politike lakote. Kljub temu je komisar ZN za človekove pravice opozoril, da ukrepi izraelske vlade vodijo v lakoto.

V Gazi so reševalci izpod ruševin rešili 23-letno Palestinko Sajo Hamad. Izrael je bil izključen iz mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike zaradi genocida v Gazi. Na pogrebu Palestinke v Italiji so obsodili izraelsko ravnanje v Gazi. Izrael je odobril sporni naselbinski projekt na Zahodnem bregu, ki bi lahko razdelil ozemlje na dva dela.

Ob svetovnem dnevu humanitarne pomoči so humanitarne organizacije v Avstriji pozvale k svetovni solidarnosti. S kolesarskim konvojem po Dunaju so opozorile na nevarnost zmanjšanja proračunskih sredstev za razvojno politiko in humanitarno pomoč.

Več kot 100 nevladnih organizacij je obtožilo Izrael, da spodkopava njihovo avtonomijo in neodvisnost. Obenem so se pritoževale nad oviranjem pri uvozu pomoči. Netanjahu naj bi zavrnil kakršnekoli pogajalske rešitve.

Članki poročajo o nevarnostih, s katerimi se soočajo humanitarne organizacije v Ukrajini. Zaposlena pri Združenih narodih opisuje svoje izkušnje v državi, kjer je meja med življenjem in smrtjo zelo tanka. Poudarja nenehno grožnjo in strah, ki ju doživljajo, celo v obdobjih, ko ni alarmov.

Premier Nove Zelandije Christopher Luxon je izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu 'izgubil kompas' in da 'ne posluša mednarodne skupnosti'. Nova Zelandija bo do septembra pretehtala možnost priznanja palestinske države.

Nemška Luftwaffe izvaja zračne prevoze humanitarne pomoči v Gazo iz letalske baze Wunstorf. Ti poleti so sporni, saj humanitarne organizacije kritizirajo njihovo ceno, nevarnost in neučinkovitost. V operaciji sodelujeta dva Airbusa A400M iz letalskega transportnega polka 62. Članki opisujejo potek enega takega leta in izkušnje nemških vojakov.

Novi članki poročajo o hudih razmerah lakote v Gazi, kjer prebivalci trpijo pomanjkanje hrane. Mati iz Gaze je spregovorila o svoji obupanosti, medtem ko humanitarni delavci poročajo o ovirah pri dostavi pomoči. Izrael je pod mednarodnim pritiskom začel spuščati posamezne pošiljke pomoči v Gazo, vendar še naprej zanika, da bi v Gazi vladala lakota. Strokovnjaki razlagajo pet stopenj prehranskih kriz.

Avstralska zunanja ministrica Penny Wong je obsodila izraelski preklic vizumov kot "neupravičen" in dejala, da Izrael s tem "izolira samega sebe". Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je obsodilo obisk izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v naselju Ofra na zasedenem Zahodnem bregu.

Zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi je 13 humanitarnih organizacij pozvalo nemškega kanclerja Friedricha Merza, naj skliče krizni vrh v kanclerstvu. Organizacije želijo razpravljati o učinkovitih humanitarnih ukrepih za pomoč prebivalcem Gaze.

Zaradi katastrofalnih razmer v Gazi je 13 humanitarnih organizacij pozvalo k izrednemu vrhu v nemški kanclerski službi. Organizacije, ki delujejo na tem območju, poudarjajo nujnost učinkovitih humanitarnih ukrepov.

Več humanitarnih organizacij in zdravnikov opozarja na kritične razmere v Gazi, kjer grozi množična smrt zaradi lakote. Zdravnik Tarek Loubani je na novinarski konferenci poudaril, da je vsak pacient, ki ga zdravi, podhranjen, in da lakota prizadeja vse prebivalce, tudi njega samega. Pomoč je nujna, da bi preprečili na tisoče smrti.

Mednarodna agencija za varnost preskrbe s hrano (IPC) je potrdila, da se v Gazi odvija najslabši scenarij lakote, kar je agencija že maja označila kot grozečo nevarnost. Vodja UNRWA, Philippe Lazzarini, je opozoril, da ljudje v Gazi niso niti živi niti mrtvi, in opisal, kako otroci jokajoče zaspijo od lakote, kar kaže, da so zračni dostopi hrane le kaplja v morje. Humanitarne organizacije so po izjavi IPC ponovno pozvale k neoviranemu dostopu pomoči v Gazo.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je obtožbe o izgladnjevanju v Gazi označil za "očitno laž", kljub krožečim videoposnetkom in fotografijam, ki prikazujejo obupne razmere in boj Palestincev za hrano. Izraelski časnik pa je poročal, da povečanje humanitarne pomoči ne more več rešiti problema lakote v Gazi, medtem ko so Netanyahu in Trumpova administracija pohvalili delo Humanitarne fundacije za Gazo.

Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu, odgovornost za napad pa so prevzeli jemenski Hutiji. Medtem je bivša britansko-izraelska talec Emily Damari kritizirala načrt vodje laburistov Keirja Starmerja za priznanje Palestine, saj naj bi s tem "nagradil terorizem".

Po mesecih mednarodnih pritiskov in opozoril humanitarnih organizacij o širjenju lakote v palestinski enklavi, so se iz Egipta proti Gazi premaknili tovornjaki s humanitarno pomočjo. Dogodek je sledil po poročilih o naraščajoči mednarodni obsodbi izraelskih dejanj, ki naj bi povzročala stradanje palestinskega prebivalstva, medtem ko vlade izražajo solidarnost s prebivalci Gaze kljub prizadevanjem nekaterih držav, da bi omejile pretok informacij.

Izrael je v nedeljo zjutraj izvedel zračni desant humanitarne pomoči v Gazo, poteza, ki sledi tednom mednarodnih pritiskov zaradi vse hujše lakote v palestinski enklavi. Kljub temu voditelji humanitarnih organizacij označujejo dejanje za "groteskno distrakcijo" in "neučinkovit" odgovor na humanitarno katastrofo, saj ne bo rešilo krize s pomanjkanjem hrane. Livni je sicer zračni desant pozdravil, medtem ko je Ben Gvir izrazili nezadovoljstvo.

Izrael je ponovno odobril zračne dostave humanitarne pomoči v Gazo. Od tega petka bodo preko padal dovoljeni pošiljke pomoči, čeprav je ta praksa v preteklosti naletela na ostre kritike humanitarnih organizacij.

Združene države Amerike bodo v Franciji uničile kontracepcijska sredstva v vrednosti skoraj 10 milijonov dolarjev, ki so bila skladiščena v Belgiji. Odločitev je naletela na ostre kritike humanitarnih organizacij in ZN, ki so ponujale odkup ali donacijo teh sredstev državam v razvoju. Uničenje te vredne pošiljke namesto njene distribucije je označeno kot politično in humano sramotno dejanje.

Cene živil v Gazi so poskočile za 3000 odstotkov, kar je povzročilo katastrofalne posledice za prebivalstvo. Več kot 100 ljudi, med njimi veliko otrok, je umrlo zaradi lakote. Humanitarne organizacije opozarjajo na skrajno poslabšanje razmer in pozivajo k koncu izraelske blokade, ki omejuje dostop do nujno potrebne pomoči. Mednarodne organizacije izražajo globoko zaskrbljenost zaradi vse bolj katastrofalnega položaja v Gazi, saj dobava humanitarne pomoči ostaja močno omejena, kar grozi s širšo lažno stradanje.

Število otrok in odraslih v Gazi, ki so umrli zaradi stradanja v juliju, presega ducate, saj se pomankanje hrane vse bolj krepi. Zdravstveni delavci in humanitarne organizacije opozarjajo, da je mesece trajajoče stradanje, ki ga povzroča izraelska blokada, doseglo kritično točko, kar lahko vodi v pospešeno umiranje prebivalstva. Socialna omrežja so preplavljena s slikami izčrpanih otrok in dojenčkov, ki umirajo.

Francija je uradno napovedala priznanje Palestine, kar je povzročilo široko pohvalo med Palestinci, a tudi ogorčenje v Izraelu. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo in poudaril pomen polnopravnega članstva v ZN. V odgovor na dogodke so aktivisti v Ženevi oskrunili izraelsko misijo pri ZN z rdečo barvo in grafitiji, kar je del širšega vala napadov na judovske ustanove zaradi naraščajočega antisemitizma, povezanega z vojno v Gazi. Medtem se je pojavila analiza, da Netanyahujeva politika paradoksalno vodi k ustanovitvi palestinske države, kljub njegovim strahovom pred njo in izbiri razširitve vojne namesto politične rešitve.

Izraelski minister za dediščino Amihai Ben-Eliyahu je izjavil, da bo celotna Gaza postala judovska in da ni treba skrbeti za lakoto. Poudaril je, da nobena država ne hrani svojih sovražnikov in da je cilj izgnati Palestince. Premier Benjamin Netanyahu pa je ponovil, da Izrael ne bo sprejel pogojev za predajo Hamasa. Medtem so palestinske oblasti označile izraelsko pripojitev Zahodnega brega za vojno napoved, Evropska komisija pa je to označila za nezakonito dejanje, ki krši mednarodno pravo.

Nemčija ni podpisala apela za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi, medtem ko je to storilo 28 drugih držav. V 24 urah je v Gazi umrlo še 113 ljudi, od tega 13 pod ruševinami, več kot 534 pa je ranjenih, skupno število žrtev pa je preseglo 59.219. Predsednik Izraela Isaac Herzog je obiskal Gazo, kar je bilo označeno kot žaljiv in izzivalen akt, ki nakazuje namero o totalni okupaciji. Izraelski skrajno desni politiki in aktivisti v Knessetu so nadaljevali s načrtovanjem naselitve območja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in druge humanitarne organizacije opozarjajo na nevarnost smrtonosne lakote v Gazi. Prebivalci poročajo o zelo omejenih obrokih hrane in otrocih, ki zaradi lakote jočejo, s čimer se uresničujejo najhujše napovedi o humanitarni krizi v regiji. Dostava pomoči je za mnoge Palestince postala smrtna nevarnost.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na katastrofalne razmere v Gazi, medtem ko Izrael zanika svojo odgovornost za kronično pomanjkanje hrane. Izraelska vlada je obtožila palestinsko militantno gibanje Hamas, da namerno povzroča humanitarno krizo. Izrael je prav tako zavrnil navedbe humanitarnih organizacij o množični lakoti, češ da služijo propagandi Hamasa. Kljub mednarodnim pritiskom zaradi humanitarne situacije v Gazi je Izrael konec maja delno omilil popolno blokado Gaze, ki je bila uvedena v začetku marca.

V zadnjih 72 urah so v Gazi ljudje umirali zaradi obstreljevanja, pritiska in lakote. Mednarodna kritika Izraela se hitro stopnjuje zaradi nasilja nad prebivalci Gaze in stradanja ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari pred smrtonosno krizo lakote v Gazi, humanitarne organizacije pa že mesece opozarjajo na grozečo lakoto na območju.

Poslanca Kati Piri (GL-PvdA) in Jan Paternotte (D66) sta na družbenem omrežju X sporočila, da njuni stranki zahtevata vrnitev nizozemskega parlamenta s poletnih počitnic, da bi razpravljali o vojni v Gazi. Neposredni povod za to pobudo je bil nujni poziv več kot sto humanitarnih organizacij glede kritičnih humanitarnih razmer v regiji.

Hamas je predložil svoj najnovejši odgovor na predlog o prekinitvi ognja v Gazi, s čimer je sprožil pregled pri Izraelu. Izraelski in ameriški mediji so poročali, da je Hamas zahteval, da se nadzor nad prejemanjem humanitarne pomoči vrne Združenim narodom namesto humanitarni organizaciji Gaza, ki sta jo podprli ZDA in Izrael. V luči tega so Izrael in ZDA umaknili svoje ekipe s pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi, kar je predstavljalo nov zastoj v prizadevanjih za mir, saj se obe strani soočata s pritiskom doma in v tujini za dosego dogovora.

Poročila Združenih narodov kažejo, da je bilo od maja v Gazi ubitih več kot tisoč Palestincev, medtem ko so poskušali priti do hrane, večinoma v bližini območij, ki jih upravljajo ameriški izvajalci. Medtem so izraelski napadi povzročili smrt 85 ljudi po celotni Gazi. Več kot 100 humanitarnih in človekoljubnih organizacij je pozvalo vlade k ukrepanju zaradi naraščajoče lakote v Gazi, vključno z zahtevo po takojšnji in trajni prekinitvi ognja ter odpravo vseh omejitev za pretok humanitarne pomoči. Agence France-Presse (AFP) je pozvala Izrael k evakuaciji svojih samostojnih sodelavcev in njihovih družin iz Gaze zaradi poslabšanja življenjskih pogojev in naraščajočih tveganj za njihovo varnost. Poročila navajajo, da kronično pomanjkanje hrane vpliva na zmožnost novinarjev AFP, da pokrivajo konflikt. Hamas je kritiziral molk arabskih in islamskih vlad glede genocida v Gazi. Združene države Amerike so napovedale, da bo odposlanec odpotoval v Evropo na pogovore o prekinitvi ognja in dokončanju koridorja za pomoč Gazi, medtem ko se humanitarne razmere poslabšujejo in se širi »množična lakota«.

Egipt je zavrnil obtožbe, da blokira humanitarno pomoč v Gazo, te trditve označil za "zlonamerno propagando" in za zaprtje Rafaha obtožil Izrael. V zadnjih 24 urah je bilo v Gazi ubitih najmanj 89 Palestincev, 435 pa ranjenih. Porast nasilja na Zahodnem bregu je vključeval umor ameriškega državljana in dveh palestinskih mladostnikov s strani izraelskih naseljencev. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je obsodil Izrael, ker naj bi "stradal in utišal" novinarje v Gazi, pri čemer je omenil umor noseče novinarke in njene družine. Benny Gantz je opozoril, da mednarodni pritisk na Izrael koristi Hamasu in spodkopava možnosti za dogovor o talcih, medtem ko se izraelska pogajalska ekipa vrača na posvetovanja po odgovoru Hamasa. Nekateri viri poročajo, da je izraelski napad v južnem Libanonu terjal eno smrtno žrtev.

Več kot sto humanitarnih organizacij je opozorilo na širjenje množične lakote v Gazi in pozvalo k takojšnji prekinitvi ognja ter odprtju vseh prehodov za pomoč. Njihovo opozorilo je prišlo pred obiskom ameriškega odposlanca v Evropi, kjer se bo pogovarjal o morebitni prekinitvi ognja in koridorju za pomoč.

Več kot 100 humanitarnih organizacij je pozvalo vlade, naj ukrepajo zaradi širjenja lakote v Gazi in zahtevalo takojšnjo ter trajno prekinitev ognja in odpravo vseh omejitev pri dostavi humanitarne pomoči. Med organizacijami, ki so se oglasile, sta bili tudi Mercy Corps in Norveški svet za begunce. Pozvale so k odprtju dostopa v Gazo in zaustavitvi lakote.

V zadnjih treh dneh je v Gazi zaradi lakote umrl 21 otrok, kar je sprožilo masoven poziv več kot sto humanitarnih organizacij. Te organizacije pozivajo k takojšnjemu omogočanju nujne pomoči v Gazi, saj se lakota širi in predstavlja vojno hudodelstvo. Vzporedno s humanitarno krizo se nadaljujejo diplomatska prizadevanja, saj ZDA posredujejo v pogajanjih med Sirijo in Izraelom.

Več kot 100 nevladnih organizacij je ponovno opozorilo na lakoto in blokado dostave pomoči v Gazi, ter pozvalo k takojšnjemu koncu vojne in blokade. Medtem ko nekatere stranke v Nemčiji, kot je SPD, pozivajo k ukrepom, druge, kot je Unija, izražajo zadržanost glede vprašanja Gaze, kar kaže na razlike v stališčih glede te humanitarne krize.

Več kot sto humanitarnih organizacij je sprožilo alarm zaradi kritične humanitarne situacije v Gazi, kjer novinarji, vključno z osebjem AFP, trpijo zaradi podhranjenosti in izčrpanosti. Novinarske agencije, kot je AFP, opozarjajo na bližajočo se smrt novinarjev, če ne bo takojšnjega posredovanja. Razmere so tako hude, da jih mednarodna novinarska organizacija Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) označuje za "načrtovano taktiko trpljenja", saj se hrana uporablja kot orožje. Novinarji, ki so sami prizadeti, še naprej dokumentirajo vojno v Gazi.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je potrdila, da veliko prebivalcev Gaze umira od lakote, medtem ko je več kot 100 humanitarnih organizacij izdalo skupno izjavo, ki Izrael obtožuje namernega izstradavanja prebivalcev Gaze. Izraelska stran zavrača te navedbe in trdi, da organizacije s tem služijo propagandi Hamasa ter slavijo teroristično organizacijo. Izrael je konec maja sicer delno omilil popolno blokado Gaze, ki jo je uvedel marca.

Grčija je postala nenaklonjena izraelskim turistom in ladjam zaradi nadaljevanja vojne v Gazi. Medtem ko slike lačnih palestinskih otrok prihajajo iz Gaze, je Izrael sporočil, da bo dovolil tujim državam zračni dostavi humanitarne pomoči v Gazo.

Mednarodni mediji, kot so ABC, so opozorili, da so palestinski novinarji v Gazi postali preveč izčrpani in šibki, da bi nadaljevali svoje delo zaradi stradanja, kar ovira poročanje o dogajanju. Vodilni uslužbenec ZN je ponovil poziv k prekinitvi ognja v Gazi, pri čemer je razmere označil za nočno moro zgodovinskih razsežnosti. Medtem pa poročila nakazujejo, da se podjetja, ki zagovarjajo raznolikost, enakost in vključenost (DEI), izogibajo obsodbam izraelskih dejanj v Gazi, kar nekateri razlagajo kot znak njihovega slabega vpliva.

Madžarska je prepovedala irsko protizraelsko rap skupino zaradi »antisemitskih govorov sovraštva in javnega poveličevanja Hamasa in Hezbolaha«. Medtem ko novinarji v Gazi poročajo o grožnji stradanja, so pogajanja o prekinitvi ognja zašla v zastoj, saj je Izrael odpoklical svoje pogajalce iz Dohe po novih zahtevah Hamasa v odgovoru na predlog prekinitve ognja in izpustitve talcev.

Izraelska vojska je sprožila novo kopensko ofenzivo v Deir al Balahu v osrednjem delu Gaze, kar je v 24 urah povzročilo 134 smrtnih žrtev. Akcija resno ogroža delo humanitarnih organizacij; Emergency je poročal, da ne morejo doseči svoje klinike. Družine talcev so izrazile zaskrbljenost glede varnosti ugrabljenih zaradi te operacije.

Med novimi poročili o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je Kijev predlagal takojšnje premirje in srečanje predsednikov Putin-Zelenski konec avgusta. Tretji krog pogajanj je trajal približno 40 minut, glavno dogajanje pa je bilo usmerjeno v izmenjavo ujetnikov. Kmalu po mirovnih pogovorih sta si strani izmenjali tudi napade z droni, pri čemer je ukrajinska vojska napadla območja v južni Rusiji, ruske sile pa so izvedle obsežen napad na Odeso.